Vrtanje vrtin za vodnjake ali geosonde za izvedbo toplotnih črpalk ali namakalnih sistemov

Vodnjak je vrtina v zemlji, ki omogoča koriščenje podtalnice z namenom vodooskrbe. Vodo iz vodnjaka črpa črpalka. Vodo lahko skozi vrtino tudi vbrizgamo nazaj v vodonosnik in ga na ta način bogatimo.

Prve vrtine

Prve vrtine so bili vodnjaki oz. plitke jame, ki so jih ročno izkopali na območjih, kjer se je vodna gladina približala površini. Običajno so bile njihove stene utrjene s kamni ali lesom, da bi preprečili sesedenje.

Sodobne tehnike vrtanja uporabljajo dolge vrtalne gredi, pri čemer nastanejo luknje, ki so veliko ožje in globlje, kot bi jih lahko ustvarili s kopanjem.

Vrtanje vrtin je lahko ročno ali mehansko, narava potrebne opreme pa se giblje od zelo preproste in poceni do zelo dovršene.

Izvrtani vodnjaki lahko dobijo vodo s precej globljega nivoja kot izkopani vodnjaki – pogosto tudi do nekaj sto metrov. Vodnjaki so običajno globoki od 3 do 18 metrov, na nekaterih območjih pa lahko globlje od 900 metrov.

Običajno se vrtina, ki se uporablja kot vodnjak, dokonča z namestitvijo navpične cevi in utrditvijo vrtine, da se vrtina ne sesede sama vase. To tudi pomaga preprečiti vdor površinskih onesnaževal v vrtino in ščiti morebitno nameščeno črpalko pred zasipanjem.

Na dnu vodnjakov je na podlagi formacije nameščena presejalna naprava oz. filter, ohišje z režami ali odprta izvrtina, ki omogoča pretok vode v vodnjak. Izdelani elementi se običajno uporabljajo v nekonsolidiranih formacijah (pesek, gramoz itd.), ki omogočajo, da voda in odstotek formacije prehajata skozi sito.

Vrtanje vrtin za vodnjake:

Dela vrtanja

Dobavo in vgradnjo cevi

Izpihovanje vrtine

Imate projekt, ki ga lahko uresničimo skupaj?