Diamantno rezanje

Diamant je eden najbolj uporabnih mineralov na svetu. Slovi namreč po svojih izstopajočih fizikalnih lastnostih, posebno trdoti.
Ta lastnost postavlja diamant med najuporabnejše minerale v številnih panogah industrije. Diamant je druga najtrša naravna snov (za rudnino lonsdaleit). Zaradi te lastnosti je diamant najprimernejši material za rezalna in brusilna orodja. V geologiji se trdota materiala meri glede na to, kako enostavno ga je mogoče opraskati.

Običajno so diamanti nanešeni na rezalne ploskve žag in svedrov, kot brusilno sredstvo pa se uporablja diamantni prah. V brusilnih orodjih se ne uporablja naravnega, ampak sintetčino pridobljen diamant.

Diamantna rezila delujejo drugače kot običajni kovinski listi žage. Diamantna rezila namreč ne režejo, ampak meljejo oz. brusijo. Izpostavljeni diamantni kristali opravijo brušenje. Kovinska matrica ali vez drži diamante na mestu. Za vsakim izpostavljenim diamantom je “vezni rep”, ki pomaga podpirati diamant. Ko se rezilo vrti skozi material, izpostavljena površina diamantov zmelje brušen material v fin prah.

Veliko rezil je zasnovanih tako, da delujejo mokro ali suho. Vendar diamantna orodja in rezila delujejo bolje, ko so mokra, suho rezanje pa je treba omejiti na primere, ko vode ni mogoče ali ne smejo uporabljati.

Voda bo preprečila pregrevanje rezila, močno zmanjšala količino škodljivega prahu, ki nastane pri rezanju, odstranila brozgo iz reza in podaljšala življenjsko dobo rezila, saj diamant ne more vzdržati sil, ki jih povzročajo povišane temperature suhega rezanje keramičnih in abrazivnih materialov ter bo podvrženo hitri obrabi orodja in morebitni okvari.

Stene lahko režemo do globine 65 centimetrov, kadar je dostop z obeh strani do 130 centimetrov. Vrtamo do premera Ø 620 milimetrov in do globine 65 centimetrov. Talno rezanje izvajamo do globine 30 centimetrov. Z diamantno pletenico lahko odrežemo skoraj vse, tudi pod vodo.

Prednost rezanja je, da ne ustvarja vibracij in posledično ne poškoduje obstoječih konstrukcij.