november 11 2021 0Comment

Kaj je geosonda in kako jo umeščamo?

V luči podnebnih sprememb, vedno večjega iskanja alternativnih virov energije in ko cene energentov drvijo v nebo, iščemo načine, da bi znižali stroške v naših domovih. Eden pomembnejših finančnih zalogajev je gotovo ogrevanje pozimi, pa tudi hlajenje poleti. Vedno bolj se usmerjamo v samooskrbo, tudi s toplotno energijo. Ko brskamo za informacijami, prej ko slej naletimo na izraz geosonda.

Kako geosonda deluje?

Geosonda je bistven element, ki ga srečamo pri toplotnih črpalkah, in mogoča izmenjavo toplote med dvema različnima medijema (voda-zrak ali zemlja-zrak). Gre v bistvu za plastične cevi napolnjene z delovno tekočino (mešanica glikola in vode), ki prenaša toploto. Njena osnovna funkcija je izmenjava toplote med površjem (hišo) in podzemljem (voda ali tla). V globinah zemlje je namreč temperatura skozi vse leto kontantna, tj. 10 °C. Pozimi tako toplotna črpalka z geosondo prenaša toploto iz zemlje v dom, poleti pa dom ohlaja.

V zadnjem času so v porastu boljše in kvalitetnejše toplotne črpalke z boljšim toplotnim izkoristkom. Te so zaradi boljših ekoloških razlogov postale cenovno konkurenčne fosilnim energentom. Prednost toplotnih črpalk zemeljskega izvora je, da koncentrirajo naravno obstoječo toploto, namesto da proizvajajo toploto z zgorevanjem fosilnih goriv.

Izdelava geosonde

Geosonde se lahko umešča na več načinov, mi pa si bomo ogledali umeščanje geosond v vrtine. Več dejavnikov, kot so podnebje, razmere tal, razpoložljiva zemljišča in lokalni stroški namestitve, namreč določajo, kateri način je najboljši za posamezno lokacijo. Slovenija leži v zmernem podnebnem pasu, kjer so prisotna precejšnja temperaturna nihanja tekom leta, zato se v naših območjih poslužujemo predvsem vertikalnega umeščanja geosond v vrtine. V globinah je namreč temperatura konstantna. Tako se izognemo temperaturnim nihanjem in tekom celega leta zagotavljamo konstantno toplotno oskrbo.

Vrtanje vrtin se načrtuje glede na posamezno lokacijo in njene hidrogeološke ter pedološke značilnosti. Na podlagi pridobljenih informacij se določi dejansko smiselnost izvedbe sistema ogrevanja z geosondo. Niso namreč vse lokacije primerne za izvedbo toplotne črpalke z geosondo, zato se je treba pred investicijo posvetovati s strokovnjaki. Na podlagi poznavanja profila plasti in hidrogeoloških razmer lahko z upoštevanjem letnih obratovalnih ur toplotne črpalke (oz. nazivne moči) izračunamo dejanske potrebe iz zemljine, in glede na to projektiramo toplotno črpalko z geosondo.

Vgradnja geosonde

Pri umeščanju geosonde je naprej potrebno izvrtati vrtino pravih dimenzij. Pri vgradnji si nato pomagamo z vrtalnim strojem, s katerim dvignemo cevi za geosondo in jih umestimo v vrtino. Nato vrtino z geosondo zapolnimo s cementno mešanico. Pri tem je potrebno uporabiti takšne stroje in postopke, ki ustrezajo hidrogeološkim razmeram lokacije. Število in globina vrtin za geosonde je odvisno od potrebe po toplotni moči objekta.

Geosonde se vgrajujejo na globini 30–60 m, največ do globine 150 m, premer vrtine pa znaša od 100–140 mm. 

Geosond ne vmeščajte sami

Izdelava in vgradnja geosond ni enostavna se v praksi izkazuje kot precej zahtevna. Kvalitetna vgradnja brez strokovne ekipe ni mogoča.

Slovenija je namreč geološko zelo raznolika, vsak projekt geosond se razlikuje od drugega, težave pa se pojavljajo predvsem zaradi velike količine talne vode in nestabilnost kamnin, kar otežuje vgradnjo geosond.
Pokličite nas na 02/ 630 03 90 ali nam pišite na info@diate.si in glede investicije v toplotno črpalko z geosondo vam bomo z veseljem svetovali!

Tags: geosonda

Write a Reply or Comment